Jeklene oziroma aluminijaste konstrukcije
Harmonizirani standard SIST EN 1090-1:2009+A1:2012 velja za izvedbo jeklenih konstrukcij in aluminijastih konstrukcij, v njem so podane zahteve za zagotavljanje skladnosti sestavnih delov konstrukcij. Za uporabo obvezen je od 1.7.2014.
Velja za proizvode, ki spadajo med nosilne konstrukcije, npr. konstrukcije stavb ali delov stavb, streh, fasad, varjene podporne konstrukcije, tribune, mostne, stopniščne, balkonske ograje in ograje teras na javnih in večstanovanjskih objektih, nadstreški parkirišč, postajališč, balkonov, teras, zimskih vrtov, odrske konstrukcije in konstrukcije po naročilu.
Za proizvodnjo konstrukcij je določen nivo ugotavljanja nespremenljivosti lastnosti 2+, pri katerem so osnovne naloge proizvajalca izvedba prvega tipskega preskusa ter uvedba in izvajanje notranje kontrole proizvodnje, ki jo mora za razliko od nižjih nivojev (3 ali 4) certificirati zunanji priglašeni organ.
Obveznosti proizvajalca
Za uspešno certificiranja notranje kontrole proizvodnje mora proizvajalec vpeljati, izvajati in dokumentirati notranjo kontrolo proizvodnje in poleg upoštevanja osnovnega standarda izpolnjevati še določene dodatne pogoje iz standarda SIST EN 1090-2 (za jeklene) oziroma SIST EN 1090-3 (za aluminijaste konstrukcije) kot npr. zaposlovati certificirane varilce, hraniti certifikate o njihovi usposobljenosti, imeti svojega ali pogodbenega certificiranega varilnega operaterja in koordinatorja varjenja (t.j. varilskega specialista, tehnologa ali inženirja - glede na izvedbeni razred oziroma kakovost uporabljenega materiala). Dodatna obveznost je pridobitev in hramba certifikatov o lastnostih vhodnih materialov, sestavnih delov ter dodajnih materialov, zagotovitev sledljivosti materiala, določitev kriterijev sprejemljivosti proizvodov, izvajanje kontrole dimenzij in debeline protikorozijskih nanosov, vodenje zapisov o izvedenih kontrolah in reklamacijah ter o reševanju le-teh pri vsakem projektu oziroma naročilu. Naloge proizvajalec prilagodi izvedbenemu razredu, za katerega se certificira (EXC 1, 2, 3 ali 4, pri katerih zahtevnost narašča od 1 proti 4).
Določitev opredeljuje standard SIST EN 1090-2 v Dodatku B. Določimo ga s pomočjo določitve razreda varnosti glede na zunanje vplive (SC-safety category), glede na način izdelave (PC-production category) ter glede na posledice, ki bi jih neustrezna konstrukcija imela na ekonomske in družbene vidike oziroma v skrajnem primeru na izgubo človeških življenj. Izvedbeni razredi se lahko nanašajo na celotno konstrukcijo ali na njen del ali njen detajl. Za konstrukcijo se lahko določi več izvedbenih razredov. Če izvedbeni razred ni določen, se vzame EXC2.
Šele na osnovi pridobljenega certifikata proizvajalec lahko konstrukcije in sestavne dele konstrukcij, za katere je bil predhodno izveden postopek ugotavljanja nespremenljivosti lastnosti, označi s CE znakom (po shemi v standardu) in zanje izda izjavo o lastnostih (v skladu z uredbo EU, št. 305/2011, kot je dopolnjena z Uredbo EU, št. 574/2013).. Proizvode, ki so iz standarda izvzeti, pa s CE znakom ni dovoljeno in ne potrebno označevati. Izjavo o nespremenljivosti lastnosti je v teh primerih možno izdati v skladu z Zakonom o gradbenih proizvodih. Proizvajalec lahko izdeluje konstrukcije in jeklene proizvode doseženega certificiranega razreda in nižjih, višjih pa ne. Certifikat je potrebno po prvem letu in vnaprej določenih periodah obnavljati.
Priglašeni certifikacijski organi za certificiranje v Sloveniji so Inštitut za metalne konstrukcije, Qtechna, Inštitut za varilstvo in Bureau Veritas.
Svetovanje o vzpostavitvi in izvajanju postopka notranje kontrole, pripravi dokumentacije, navodil za izvajanje in sodelovanje do uspešnega certificiranja naročite s klicem ali preko kontaktnega obrazca.